ZA ČLANE
Si že naš član? ..če nisi, postani...
Dobro je vedeti dvoje:
-Članstvo je brezplačno!
-Četudi si že član drugje, se lahko včlaniš tudi pri nas!
Včlaniš se lahko kar s pomočjo interneta! Vse kar moraš storiti je, da izpolniš VPISNI LIST na osnovni strani naše spletne strani in nam ga pošlješ.
Kako si poiščem delo ?
Kot član študentskega servisa Alt se lahko prijaviš za delo s prijavo Elektronsko obveščanje in tako dnevno pregleduješ dela, ki ustrezajo tvojim izkušnjam, znanjem in sposobnostim, in tako dela tudi dnevno ali tedensko prejemaš na e-mail! Prijavo lahko izpolniš preko interneta na naši spletni strani ali se oglasiš osebno pri nas.
Za informacije o prostih delih lahko pokličeš v našo poslovalnico.
Vzemi si čas in nas obišči osebno v naši poslovalnici, v ponudbi prostih del bomo skupaj poiskali primerno delo zate.
Dnevno svežo ponudbo prostih del objavimo na naši spletni strani.
Na naši spletni strani lahko, brez klica v poslovalnico, dnevno pregledaš vse podrobnosti o prostih delih in če se med ponudbo najde delo, ki ti je "pisano na kožo" nas še vedno lahko pokličeš ali obiščeš v naši poslovalnici, kjer ti postrežemo z informacijami in podatki in zahtevami delodajalca.
Kdo lahko dela?
Študentski Servis Alt ti posreduje začasno in občasno delo če:
-
imaš status dijaka v Republiki Sloveniji, in si že dopolnil 15 let,
-
imaš status študenta v Republiki Sloveniji,
-
imaš status udeležencev izobraževanja odraslih, in se izobražuješ po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.
Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo tudi:
-
dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole),
-
osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
-
študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.
NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA
NAŠIH ČLANOV!
Do kdaj lahko delam preko študentskega servisa?
Preko študentskega servisa lahko delaš, dokler imaš status dijaka ali študenta. Preko študentskega servisa lahko delaš, dokler ne diplomiraš ali se redno zaposliš.
Ali lahko izredni dijaki delajo preko študentskega servisa? Kaj pa izredni študenti?
Od 1. 9. 2006 dalje izredni dijaki (torej udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko opravljajo začasna ali občasna dela prek pooblaščene organizacije za posredovanje dela, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26. leta starosti.
Izredni študenti so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo preko študentskega servisa.
Ali lahko delam preko študentskega servisa, če se zaposlim in še vedno študiram?
Z zaposlitvijo izgubiš možnost dela preko študentskega servisa.
Ali lahko delam preko študentskega servisa, če nisem državljan Republike Slovenije in študiram v Sloveniji? Katere dokumente potrebujem?
V primeru, da prihajaš iz držav članic EU, potrebuješ poleg osebnega dokumenta, številke osebnega računa, davčne številke in dokazila o statusu dijaka ali študenta še potrdilo o začasnem bivanju v Sloveniji. Če pa prihajaš iz drugih držav, potrebuješ še vizo oz. vlogo za izdajo vize.
Ali lahko kot študent opravljam delo tudi preko s.p.-ja?
Zakon se je na tem področju v letu 2004 spremenil in tudi študentje, ki imajo svoje s.p.-je ohranijo status študenta, seveda če niso redno zaposleni. To pomeni, da lahko še naprej delajo preko študentskega servisa, saj imajo status študenta.
Kdaj moram dvigniti napotnico?
Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato jo moraš vedno dvigniti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker bo v nasprotnem primeru tvoje delo delo 'na črno' in v primeru nezgode ne moreš uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.
Napotnico lahko dvigneš osebno v naši poslovalnici , jo naročiš preko telefona ali maila.
Ob naročilu napotnice nam sporočiš naslednje podatke: priimek in ime, člansko številko ali rojstni datum, naziv delodajalca, pri katerem boš delal, vrsto dela ter datum pričetka in zaključka dela.
Ali lahko študentski servis napotuje na delo v tujini?
Na podlagi posebnega pooblastila lahko študentski servis napotuje na delo tudi:
-
tuje državljane s statusom dijaka ali študenta v Sloveniji;
-
osebe s statusom dijaka ali študenta v Sloveniji na delo k delodajalcem v tujini.
Ali lahko delam preko napotnice, če se šolam v tujini?
Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah v tujini, lahko delajo preko napotnice. Dokazilo o statusu je v tem primeru potrdilo o vpisu na tuji šoli ali fakulteti.
Na kakšne načine me lahko obvestite o nakazilu mojega zaslužka?
SMS: najhitrejša pot do informacije o prejetem zaslužku. Hkrati, ko ti nakažemo denar, pošljemo tudi SMS-obvestilo o nakazilu.
Katere olajšave lahko uveljavljam?
SPLOŠNA OLAJŠAVA
Dijaku oz. študentu se za leto 2009 prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3051,35 €, za leto 2010 pa 3.444,63 €. Olajšava se prizna pod pogojem, da ga starši v svoji napovedi dohodnine ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana. Če bodo starši študenta ali dijaka uveljavljali v svoji dohodninski napovedi kot vzdrževanega družinskega člana, bo študent oz. dijak izgubil splošno olajšavo v višini 3051,35 € (za leto 2009) oz. 3444,63€ (za leto 2010).
POVIŠANA SPLOŠNA OLAJŠAVA
To pomeni, da lahko študent ali dijak uveljavlja povišano splošno olajšavo pod dvema pogojema:
-
če drug rezident (starši) za študenta oz. dijaka ne uveljavlja splošne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
-
če je znesek obdavčljivih prihodkov za leto 2009 nižji od 8.557,80 €, za leto 2010 pa nižji od 8.694,22 € .
POSEBNA OSEBNA OLAJŠAVA
Ta olajšava v višini 3.051,35€ (za leto 2009) oz. 3.444,63 € (za leto 2010) se lahko uveljavi, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
-
veljaven status dijaka ali študenta,
-
olajšava velja do dopolnjenega 26. leta starosti, prizna pa se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najkasneje v letu, ko je dopolnil 26 let, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.
Posebna osebna olajšava ni priznana nerezidentom.
Kakšna je akontacija dohodnine?
Za vsak dohodek, ki je višji od 400 €, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25% stopnji. Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 €. 25 % akontacija dohodnine (ne glede na višino nakazila na napotnico) se Davčni upravi RS odvaja tudi v primeru, ko je član študentskega servisa nerezident ali starejši od 26 let (če je od vpisa študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji). Ker se akontacija dohodnine računa od davčne osnove, ki znaša 90 %, v praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %.
Koliko lahko zaslužim, da mi servis ne odvede dohodnine?
Za posamezna nakazila, enaka ali manjša od 400 € (95.856 sit), se akontacija dohodnine ne odvede. Če je nakazilo višje, pa servis od tvojega zaslužka odvede Davčni upravi 22,5 % akontacije dohodnine. To akontacijo lahko dobiš, pod pogoji iz Zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno. Meja oz. znesek 400 € se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek - nakazilo. Vračilo akontacije je možno samo za rezidente Slovenije, prav tako zaslužek 400 € brez akontacije dohodnine.
Kaj je dohodnina?
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu.
Kaj vse šteje v obdavčljive dohodke?
V obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti. Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči: dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar ...), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših, različne nagrade. Posebna osebna olajšava velja le za dohodke od študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).
Ali štipendija šteje med obdavčljive dohodke?
Štipendije in drugi prejemki učencev dijakov in študentov iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) in prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane in mesečnih vozovnic niso obdavčljivi.
Ali bodo dijaki in študentje akontacijo po oddaji dohodninske napovedi dobili povrnjeno?
Med letom plačana akontacija dohodnine se obračuna in če je bila previsoka, jo zavezanec dobi povrnjeno. Predvidoma bo 96 % vseh dijakov in študentov dobilo celotno med letom plačano akontacijo povrnjeno.
Ali lahko starejši od 26 let delajo preko študentskega servisa?
Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so "izredni dijaki"). Po tej starosti samo izgubiš dohodninsko olajšavo (posebna osebna olajšava) v višini 3051,35€ (za leto 2009) oz. 3444,63€ (za leto 2010), od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25% akontacija dohodnine, ne glede na znesek nakazila (izjema so zaslužki do 88,88 €). Dijak ali študent še vedno lahko dela, če le ima status dijaka oz. študenta. Zadnji stavek 107. člena pravi, da je meja 26 let lahko tudi višja. Če se nekdo vpiše na fakulteto pred 26 letom, se upošteva rok 6 let od datuma vpisa na dodiplomski študij oz. 4 leta od datuma vpisa na podiplomski študij. Izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih) lahko delajo do 26. leta.
Kako se zdravstveno zavarujem, ko nimam več statusa študenta/dijaka ali ko dopolnim 26. let?
Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo imeti urejenega vsi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in pomeni osnovo zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, preostali del stroškov pa si plačujemo sami. S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga sklenemo pri izbrani zavarovalnici, si zagotovimo kritje celotnih stroškov zdravljenja. Naj poenostavimo: če imaš urejeni obe vrsti zdravstvenega zavarovanja in če greš k zdravniku, ti večino storitev ni potrebno dodatno plačati.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Študenti si tako morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:
- lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali
- si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €)
