Dohodnina

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.

Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.

Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet.

Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi, kar pomeni, da je za dohodnino pomemben trenutek, ko se denar dejansko nakaže določenemu zavezancu (in ne trenutek ko bi se to npr. po neki pogodbi, moralo storiti).

V obdavčljive dohodke štejejo vsi dohodki, ki z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) izrecno niso oproščeni oz. izvzeti.

Za študenta ali dijaka so obdavčljivi dohodki sledeči:

• dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic (študentsko delo),
• dohodki iz  premoženjskih pravic,
• dohodki od zaposlitve (npr. avtorski honorar),
• dobiček iz kapitala,
• katastrski  dohodek,
• dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine),
• pokojnina po starših,
• različne nagrade itd.

Plačilo dohodnine

Od celotnega dohodka, prejetega v preteklem koledarskem letu se odštejejo normirani stroški, ki znašajo 10 % in jih ni potrebno dodatno dokazovati. Odštejejo se prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati dijak ali študent (18. člen ZPIZ-2). Nato se odštejejo olajšave.

Poleg normiranih stroškov lahko dijak ali študent uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve. Tako dobimo neto davčno osnovo, ki je osnova za dokončno obdavčitev.

Če je dohodek nižji od višine olajšav, se dohodnina ne plača.

Če je osnova nižja od določenega zneska (v letu 2018 8.021,34 evrov), se dohodek obdavči po 16% dohodninski lestvici, sicer pa po naslednji lestvici:

Pri preseganju zneska znaša dohodnina le od zneska preseganja.

Možno je tudi plačilo dohodnine v obrokih, odobri pa ga davčni organ na predlog zavezanca za plačilo.

Olajšave

Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno za študente to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavljajo, če jih starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževane družinske člane). V primeru, da starš dijaka ali študenta prijavi kot vzdrževanega družinskega člana, le ta izgubi to olajšavo, zato je potrebno vedno narediti lastni izračun in ugotoviti, kaj je (na ravni gospodinjstva) bolj ugodno.

Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje otrok do 26. leta starosti, če:

• neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
• ni zaposlen,
• ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od 2.436,92 evra letno.

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje prej naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2. To pomeni, da lahko študent še vedno zasluži preko avtorske ali podjemne pogodbe do 2.436,92 evra letno in ga bodo starši lahko uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana.

Posebna osebna olajšava (t.i. študentska olajšava) velja le za dohodke od študentskega dela, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).

Posebna osebna olajšava za 2018 znaša 3.302,70 evrov (v letu 2017 je znašala 2.477,03 evra).

Višina olajšave se določi vsako leto z lestvico za odmero dohodnine in olajšav.

Za uveljavitev posebne osebne olajšave veljata od 1. 1. 2007 samo dva pogoja: status in starost. To pomeni, da lahko dijaki ali študenti zaslužijo kolikor želijo, le da bodo pri višjem zaslužku morali plačati dohodnino.

Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so izredni dijaki oz. udeleženci izobraževanja odraslih). Po tej starosti samo izgubijo posebno osebno (študentsko) olajšavo. Od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25% akontacija dohodnine.

Leto 2017:

Če so dijaka ali študenta starši uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana, je lahko v letu 2017 neobdavčeno zaslužil 3.324,87 eur bruto (2.809,52 eur neto). Dijak ali študent, ki ni vzdrževan družinski član pa je lahko torej v najboljšem primeru zaslužil 11.166,37 eur bruto (9.435,58 eur neto) neobdavčeno v letu 2017. Izračun sledi ureditvi, po kateri se študentu priznajo normirani stroški (10%), neobdavčen pa je prispevek zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5%).

Akontacija dohodnine

Ob izplačilu plačila za študentsko delo se odvede akontacija dohodnine (25% oz. ob upoštevanih normiranih stroških (10%), ki se odštejejo pred izračunom akontacije):

• 22,5 % neto za vsako nakazilo, višje od 400 evrov,
• 22,5 % neto za vsako nakazilo, če dijak ali študent ne izpolnjuje pogojev za posebno osebno olajšavo (je starejši od 26 let),
• 22,5 % za vsako nakazilo ne glede na višino nakazila, če je oseba nerezident (“tujec”).

Izjema za rezidente: akontacije se ne odvede tudi, če je nakazilo 107,3 bruto – znesek na napotnici, ker se akontacija po zakonu ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 evrov. Takšen dohodek se obdavči le na letni ravni.

Akontacija dohodnine pomeni, da se dohodnina, ki bi se morala sicer plačati na koncu leta, plača že ob samem izplačilu zaslužka.

Meja oz. znesek (npr. 400 evrov) se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek – nakazilo.

Med letom plačana akontacija dohodnine se ob koncu leta obračuna in če je previsoka, jo zavezanec dobi povrnjeno. Velika večina vseh dijakov in študentov dobi celotno (med letom plačano akontacijo) povrnjeno.

Informativni izračun

Zavezanci prejmejo na dom po navadni pošti (najpozneje do 15. junija) informativni izračun dohodnine za preteklo leto, ki pod določenimi pogoji šteje za odločbo o odmeri dohodnine.